V prejšnjem prispevku je bila opisana vloga, ki bi jo morala igrati Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) za zaščito ugleda odvetništva, ter orisan primer, ki je pravo nasprotje skrbi za ta ugled. Kot je bilo opisano, komisija za etiko OZS prijavitelju Federicu Pignatelliju sploh ni omogočila, da predstavi svoje argumente, temveč je brez tega zaključila postopek in odvetnici Tjaši Andree Prosenc, ki se je izneverila svojemu klientu in ga nato okradla, enostavno zaščitila hrbet.

Kdo je sodeloval v tem postopku? Disciplinsko komisijo je v tem primeru vodil odvetnik Renato Frelih, ob njem pa sta sodelovala odvetnica Rosita Gabrilo in odvetnik Mihael Gubenšek. V nadaljevanju pa so komisijo za etiko sestavljale odvetnice Živa Drol Novak, Tatjana Ahlin in Rija Krivograd. In kako je postopek sploh potekal?

Federico Pignatelli je leta 2013 svojo odvetnico prijavil OZS zaradi večkratnih kršitev Zakona o odvetništvu, Statuta OZS in Kodeksa odvetniške poklicne etike. Kot je izpostavljeno v prijavi je Tjaša Andree Prosenc “zaradi zasledovanja lastnih koristi zlorabila zaupanje svojih strank in jih oškodovala”. Namesto, da bi izpolnila navodila svojih klientov, je na podlagi ponarejenega zapisnika skupščine storila izvirni greh celotne kriminalne zgodbe povezane s stavbo na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani.

Na skupščini podjetja Eurocapital Partners Estate Pignatelli & Co. d.n.o. so sprejeli sklepe o statusni spremembi podjetja iz d.n.o. v d.o.o., sklep o dejavnostih firme, sklep o razrešitvi prokurista Igorja Tomažiča ter bistven sklep: direktor firme ostane Federico Pignatelli. Namesto tega, kar je klient naročil v jasnih pisnih navodilih odvetnici, je Tjaša Andree Prosenc pri notarju Mirku Košaku overila ponarejen zapisnik skupščine, v katerem je za direktorja podjetja imenovana Doris Mayer Pignatelli. S tem je ravnala v popolnem nasprotju z navodili njenih klientov in v nasprotju s sklepi, ki so bili dejansko sprejeti na skupščini podjetja. Pri tem je seveda dodatno problematično, da Doris Mayer nikoli ni imela priimka Pignatelli in da gre torej za pravno neobstoječo osebo.

Odvetnica Tjaša Andree Prosenc je torej namenoma kršila pooblastila in navodila svojih klientov ter pri tem sledila lastnim interesom, saj je že pred tem izrazila željo, da bi od lastnikov kupila stanovanje, v katerem je bivala. Vendar je lastnik to izrecno zavrnil in izpostavil, da ima namen ohraniti celoten objekt v svoji lasti in ga temeljito preurediti. Na podlagi tega prvega kriminalnega dejanja je nato odvetnica pravemu lastniku brez njegove vednosti odtujila stanovanje in poslovni prostor, ki sta bila prepisana nanjo in na njenega sina Gregorja Prosenca.

V nezakonitih dejanjih je torej sodeloval tudi Gregor Prosenc, o katerem bo še govora. Prav on je namreč neposredni koristnik dejanj svoje matere, ki je pri tem zlorabila ne le razmerje med odvetnikom in njenim klientom, temveč je izrabila tudi s starostjo povezane duševne težave Doris Mayer. S pritiski nanjo je odvetnica Tjaša Andree Prosenc zlorabila njeno zaupanje ter jo pripravila do tega, da je nepooblaščeno podpisala dokumente, na podlagi katerih je pravemu lastniku odtujila dele stavbe na Wolfovi ulici 1.

Odvetnica je vse listine za ta nezakonita dejanja sestavila sama, kar izhaja iz dokazov. Pri tem se seveda ni zmenila za konflikt interesov, ko je v teh poslih delovala kot pooblaščenka podjetja na eni strani ter kot koristnica kupoprodajnega posla. Ne le, da je pri tem zavestno potisnila ubogo starejšo gospo v podpis listin, za katere ni imela pooblastil, temveč je v enem kupoprodajnem poslu določila smešno nizko ceno za svoje stanovanje, ki ni znašala niti polovice vrednosti, ki jo je za to stanovanje ocenila sodna cenilka in izvedenka gradbene stroke Karin Fincinger.

Na podlagi vsega navedenega je Federico Pignatelli pričakoval ustrezen odziv OZS, ki bi morala v skrbi za ugled slovenskega odvetništva ter ugled pravne države ustrezno kaznovati odvetnico, ki zagreši takšna dejanja. Toda Renato Frelih, Rosita Gabrilo in Mihael Gubenšek so ravnali povsem nasprotno. Kot izhaja iz odločbe, ki jo je sprejela disciplinska komisija, so v tem primeru poslušali samo argumente, ki jih je predstavila Tjaša Andree Prosenc in njen zagovornik Miha Kozinc, eden najbolj vplivnih ljudi v omrežjih moči slovenske tranzicije.

Komisija je odvetnico oprostila kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica. Tjaša Andree Prosenc je namreč komisiji zatrdila, da naj bi imela Doris Mayer Pignatelli (oseba s tem imenom ni nikoli obstajala) vsa pooblastila za vodenje in upravljanje družbe Eurocapital in da naj bi delovala po njenih željah. Zatrdila je, da je bila Doris Mayer Pignatelli izključna lastnica družbe in njena direktorica, čeprav to ne drži.

Komisijo ni zmotila niti možnost delovanja v konfliktu interesov, ker je šlo pri kupoprodajnem poslu za njeno osebno korist, saj da naj to v Sloveniji ne bi bilo problematično, če je pred tem stranka dobila tudi neodvisen pravni nasvet. V bran odvetnici je glede tega vprašanja stopil njen prijatelj Peter Krisper, ki je komisiji zatrdil, da je bil posel korekten. Komisija pa pri tem ni podvomila v njegovo verodostojnost.

Komisija pod vodstvom Renata Freliha je torej postopek vodila brez, da bi prijavitelj Federico Pignatelli sploh dobil možnost za predstavitev argumentov. Namesto tega je komisija štela, da je dejanski klient Tjaše Andree Prosenc samo Doris Mayer, ki jo zgrešeno imenujejo Doris Mayer Pignatelli. To pa je seveda povsem noro, saj je prijavo zoper odvetnico vložil Federico Pignatelli kot njen klient, kar je komisija enostavno ignorirala.

V nadaljevanju postopka so tudi Živa Drol Novak, Tatjana Ahlin in Rija Krivograd enostavno sledile trditvam Tjaše Andree Prosenc, ne glede na dejstva iz listin, ki kažejo, da sta bila lastnika podjetja Federico in Luigi Pignatelli in ne Doris Mayer. Prav tako so brez, da bi prisluhnili Federicu Pignatelliju, ki je vložil prijavo, postopek zaključili enako kot prvič, torej z oprostitvijo odvetnice, ki se je izneverila svojemu klientu.

V prihodnjem prispevku bodo predstavljeni argumenti in dokazi, ki bi jih komisija OZS morala upoštevati, če bi prijavitelj dobil priložnost, da jih predstavi. Zakaj komisija ni želela prisluhniti prijavitelju?