V nizu kriminalnih dejanj, ki sta jih Federico Pignatelli in njegova mati Doris Mayer utrpela s strani njune odvetnice Tjaše Andree Prosenc, izstopa tudi kraja večjega zneska. Brez kakršnekoli legitimne utemeljitve so iz avstrijskega bančnega računa Doris Mayer nakazali več kot 100.000 EUR na račun, ki ga je Tjaša Andree Prosenc imela na švicarski banki UBS. Gre za navadno krajo, ki pa ni bila kaznovana zaradi zastaranja.

S tem v zvezi je v Avstriji najprej potekal predkazenski postopek, a so nato avstrijski organi Doris Mayer usmerili na civilno tožbo, ki pa zaradi zastaranja ni bila uspešna. Gre za še eno dejanje, ki je bilo stari gospe zelo dolgo prikrito in je zanj izvedela šele leta po kraji. Zato se tudi v tem primeru odpira vprašanje, ali je prav, da takšna dolga leta prikrivana kriminalna dejanja zastarajo od dneva, ko so bila storjena, ne pa od dneva, ko so bila prvič odkrita.

Kako se je to lahko zgodilo? Kot v videu razloži Federico Pignatelli, je njegova mati Doris Mayer povsem zaupala svoji odvetnici. Tjaša Andree Prosenc je bila zadolžena za postopke denacionalizacije in za vrnitev družinskega premoženja, ki je bilo zaseženo družini Mayer. Ker je bila Doris Mayer večji del časa odsotna iz Slovenije, je svojo odvetnico in njenega zaupnika Petra Krisperja pooblastila tudi za upravljanje z njenimi bančnimi računi v Sloveniji in Avstriji. Vendar sta bila pooblaščeno izključno za uporabo sredstev z njenih računov za plačevanje sodnih taks in drugih pravnih obveznosti.

Šele po tem, ko sta Luigi in Federico Pignatelli ugotovila glavno goljufijo, ki jo je zagrešila Tjaša Andree Prosenc - to je ponarejanje listin in vpis nelegitimnega zastopnika podjetja Eurocapital v sodni register - se je začelo odstiranje niza drugih dejanj, s katerimi je razvpita odvetnica oškodovala svoje kliente. Po reviziji večletnega dogajanja na vseh področjih, so tako med drugim ugotovili tudi neutemeljeno nakazilo večjega zneska denarja iz materinega bančnega računa.

Peter Krisper je z avstrijskega bančnega računa Doris Mayer ta znesek nakazal na švicarski bančni račun Tjaše Andree Prosenc. Pri tem je seveda zanimivo, da je odvetnica imela račun odprt na švicarski banki in ali vprašanje je, ali ga je sploh prijavila slovenskim davčnim uradom. Morda pa je bil ta račun celo njeno orodje za morebitno davčno utajo. A zaradi zastaranja tega ne država ne javnost ne bo nikoli izvedela.

Pri tem je ključno, da ni bilo nobenega legitimnega dokumenta, na podlagi katerega bi lahko ugotovili namen tega nakazila. V predkazenskem postopku v Avstriji je sicer po uvodni zmedi Tjaša Andree Prosenc zatrdila, da je šlo za plačilo računov za njene storitve v Sloveniji. A kako bi bilo kaj takega sploh mogoče? Tudi če bi to držalo, bi to seveda predstavljalo najmanj davčno utajo. Pa seveda ni šlo za plačilo nobenih storitev, ampak enostavno za krajo.

Doris Mayer in Federico Pignatelli sta seveda zanikala, da bi obstajala kakršnakoli dejanska podlaga za nakazilo tega zneska. Vse račune za storitve odvetnice sta namreč plačevala sproti in po zahtevi odvetnice sta ji plačevala v gotovini. In kot je poudaril Federico Pignatelli, je čisto ob vsaki priložnosti odvetnico na koncu pogovora vedno vprašal, ali so vse obveznosti poravnane oziroma ali je ostalo kaj odprtega. Tako pač ravnajo poslovneži. In čisto vsakič je odvetnica odvrnila, da so vse obveznosti poravnane in da ni odprtih računov.

Šele po tem, ko se je predkazenski postopek v Avstriji bližal h koncu, je Tjaša Andree Prosenc poustvarila dokument, v katerem je bila našteta vrsta storitev skozi leta, za katere naj bi bil tisti znesek nakazan na njen račun na švicarski banki. Po trditvi Federica Pignatellija je dokument ponarejen in teh obveznosti ni bilo, a zaradi zastaranja ta kraja nikoli ni bila kaznovana. Tako kot nikoli ni bilo preiskan sum uporabe tistega švicarskega bančnega računa za namen morebitne davčne utaje.